Tema: Multipla skleroza

»V primerjavi z drugimi evropskimi državami močno capljamo na mestu ali celo zaostajamo za njimi.«

»Sprijazniš se ne. Naučiš se z njo živeti. Sprejmeš dobre in slabe stvari.«

»Kot da bi mi nekdo s koprivami hodil po roki.«

»Začelo se je z bruhanjem, vendar zdravniki niso pomislili na diagnozo multiple skleroze, ker sem bila tako mlada. Po tem sem začela nerazločno govoriti, pojavila sta se mi dvojni vid in povešenost desne strani obraza.«

»Včasih smo o MS vedeli bistveno manj kot danes. Pred očmi smo si pogosto naslikali le invalidski voziček in žalostno življenje. To ni res. Bolezen ne izbira, to je res. Vsak posameznik pa lahko, ob prilagajanju in ustreznem zdravljenju, vseeno opravlja službene obveznosti, se ukvarja s športom, si ustvari družino … MS mi je bila dana. Ne ukvarjam se s tem. To je moje življenje.«

»V vsakem hudem je nekaj dobrega – če ne bi imeli multiple skleroze, ne bi vedeli, da obstajamo in se ne bi poznali.«

»Vsaka sprememba v telesu je najprej en velik vprašaj pri nas samih. Začelo se je z meglenim vidom, mravljinčenjem, to je trajalo en mesec, ampak temu nisem posvečala veliko pozornosti, čez nekaj let pa se je ponovilo.«

»Ne, to ni to, tega zagotovo nimam.«

»Občutek imaš, da greš stopnico po stopnico navzgor, ko pa prideš do podesta, te spet vrže nazaj na tla. To je vedno znova težko.«

»Ne. Ko se ena zgodba konča, se ne oziraš pretirano nazaj, če hočeš samemu sebi dobro, in začenjaš drugo in drugačno.«

»V fazi, ki je primerna za invalidsko upokojitev. Nič takega ni, s čimer bi se človek hvalil.«

»Zelo pomembno je, da se zaposliš z nečim in da se ne smiliš samemu sebi, čeprav imaš časa za to ogromno.«

»Seveda me ti sem ter tja spravijo ob živce. In ti je zato hvaležen, brez besed, to vidiš ter občutiš.«